Regulator je za potapljača oprema, ki mu pomaga pod vodo preživeti (life suport equipment). Vsi želimo zaradi naših emocij imeti takšne vrste opremo čimboljšo, če že ne najboljšo. Za regulator je to še kako pravilno, saj bi bilo v primeru regulatorja to za nas v obratnem primeru lahko celo »smrtno« nevarno.

Subjektivni vtis je dober za čokolado in kapučino, ne pa za regulator.

Občutek udobnosti pri uporabi regulatorja igra zelo pomembno vlogo: primeren ustnik, teža druge stopnje, itd. Toda preden začnemo razmišljati o performansah regulatorja, nas lahko naše subjektivne izkušnje zavedejo, kar pa je lahko celo smrtno nevarno. Na podlagi subjektivne ocene lahko nekaj, kar je celo smrtno nevarno, razvrščamo dosti višje.

Glede naše varnosti zaupamo »crashtest-u« avtomobila.

Ali ne bi morali tudi za ostalo za življenje pomembno opremo meriti enako.. Z vsemi modernimi regulatorji je možno normalno dihati v trgovini in pri 20m, tako kot vsi avtomobili lepo peljejo po ravni in suhi cesti. Toda v inštitutih za varnost razbijajo avtomobile, izvajajo nevarne manevre z namenom, da bi ugotovili kako se obnašajo v ekstremnih pogojih. Enaki testi so zaželjeni za regulator, ki bi definirali potencialne performanse regulatorja v določenih okoliščinah potapljanja: v globini, pri malo zraka v jeklenki, pri dihanju v paru, itd.

Zadihanje igra pomembno vlogo pri veliko potapljaških nesrečah.

Do zadihanja pride, kadar potrebuješ več zraka, kot ti ga regulator lahko dobavi, pojavi se panika, ki jo povzroči strah pred zadušitvijo. Do zadihanja pride običajno nepričakovano, telo ki mu primanjkuje zraka, reagira nepričakovano. V kolikor dodamo povečevanje globine ali nizek pritisk zraka v jeklenki, se lahko kaj kmalu zgodi, da bo vaš regulator padel v pogoje, kjer vam ne bo sposoben dajati toliko zraka, kot ga potrebujete.

Boljše so performanse vašega regulatorja, težje se boste zadihali.

V enem od ameriških potapljaških laboratorijev so testirali regulatorje na možnost zadihanja, na globini več kot 60m pri nizkem pritisku zraka v jeklenki, s simuliranjem dihanja ob paniki. Test je bil izvajan v laboratoriju s simulatorjem in v morju s testnimi potapljači, ki so bili seznanjeni z nevarnimi okoliščinami z namenom, da ugotovijo zmožnosti regulatorja. Test je kaj kmalu pokazal, da so regulatorji, ki so pri mirnem plavanju na 20 m delali normalno, (nanje je bilo možno lepo dihati), pri spremenjenih pogojih postali zelo hitro nevarni. Dejstvo, ki se ga moramo zavedati pri nakupu regulatorja je, da normalni pogoji ne povedo ničesar o regulatorjevih potencialnih zmožnostih v zahtevnejših pogojih.

Boljše kot so zmogljivosti, manj jih bo izgubil s časom uporabe.

Na podlagi sedemletnega testiranje regulatorjev so prišli do zaključkov, da regulatorji izgubijo v zmogljivosti v času neuporabljanja predvsem na delih (ravnih ležiščih) zapornega ventila. Vsekakor pa regulatorji z dobrimi zmogljivostmi izgubljajo manj, kot tisti s slabšimi, čeprav tudi majhne izgube lahko v določenih okoliščinah pomenijo več kot lahko pričakujemo.

Končni cilj, poanta.

Obstaja samo en način, da pridobite kot potrošniki realne podatke o regulatorju. To ni v reviji » skoči v vodo in plavaj«, to ni v proizvajalčevi brošuri za uporabnika. Najbolj uporaben izvor takšnih podatkov je mogoče dobiti samo drugje. Regulator z najboljšimi zmogljivostmi je tisti, ki ga potrebujete. Neuporaba regulatorja ne pomeni, da ga ni potrebno vzdrževati, na njem opravljati rednih servisov (zamenjave ležišč ventilov, gumijastih delov in obrabljenih delov). Testi regulatorjev, ki jih izvajajo v različnih laboratorijih potapljaških revij kažejo, da je le malokrat cena regulatorja v skladu z njihovo kvaliteto okrog 30%. Pri testiranju regulatorjev se posebej polaga pozornost na performanse regulatorja med dihanjem, s povečano globino in pri priključitvi dodatnega regulatorja. Performanse se v omenjenih fazah ne bi smele bistveno spreminjati. Testiranje se običajno izvaja na računalniško vodeni testni mizi. Testiranje se vrši po U.S. Navy (za dihanje na regulator je DOVOLJENA maksimalna energija 1.4 youla na liter na globini 6m s pritiskom v jeklenki 100bara, volumnu dobave 2,5l na vdih, pri 25 vdihih na minuto) in evropskih standardih EN 250 (za dihanje z regulatorjem je DOVOLJENA maksimalna energija 3 youla liter, pri 50m globine in s pritiskom v jeklenki 50 bara, pri 25 vdihih na minuto v volumnu 2,5l). Testira se tudi povečan pritisk vdihnjenega zraka na globini 3m. Praviloma bi moral imeti regulator čimmanj tega pozitivnega pritiska (MAX 5 MBAROV), ki lahko povzroči določene nestabilnosti, dovod vode, prosto izpuščanje zraka. Testira se tudi izguba performans na globini 3m – 6m. Regulator, ki deluje z globini dovolj stabilno (izgubi malo svojih performans) je tudi lažji za uporabo. Velikokrat se v teste vključujejo tudi ljudje, takrat se ob številčnih podatkih, ki jih dobijo z računalnikom, zapisujejo tudi pripombe uporabnika kot so: lahkota dihanja, lahkota praznjenja (kako težko, kako dobro se izprazni vode), uhajanje zraka med dihanjem, dihanje v različnih pozicijah (ko je glava dol, pokonci, na stran)- ali je dihanje težko ali lahko, ali pri normalnem plavanju regulator spušča med dihanjem tudi vodo, udobnost (ustnika, teža druge stopnje, kakšen občutek je z drugo stopnjo v ustih, .. ), prilagoditve (v kolikor ima regulator možnost prilagajanja s strani potapljača, kako lahko, enostavno se to izvaja in ali opravlja svojo funkcijo in ima kakšen pomen).

DIN priključek:

Nastavitve regulatorja in popravljanje okvar je najbolje prepustiti za to usposobljenim strokovnjakom. Naše osnovno znanje naj bo, kako ravnati z regulatorjem.

Namestitev regulatorja na jeklenko:

Preveri ventil na jeklenki in ga očisti eventuelne vlage ali prahu iz ustja ventila z rahlim spuščanjem male količine zraka. Preveri če je o-tesnilo v dobrem stanju in pravilno nameščeno. Posebej bodi pozoren na praske in razpoke . Priključi regulator, pri čemer moraš paziti, da ti gredo cevi čez pravo ramo (cev regulatorja druge stopnje običajno čez desno in nizkotlačna cev za kompenzator čez levo, instrumenti običajno tudi potekajo po levi). Večina vaših prvih stopenj se ročno pritrdi na jeklenko; ne privijte premočno. Bodi previden tudi pri odpiranju ventila jeklenke v priklopljen regulator, odpiranje izvedi počasi, na rahlo, da ni močnega enkratnega udara zraka (200 bar) iz jeklenke v prvo stopnjo regulatorja. Lahko uporabiš tudi trik, da ob odpiranju držiš odprt ventil druge stopnje tako, da se pritisk razporedi, del zraka steče preko prve stopnje v drugo in v okolje ter tako zmanjša na membrano, vzmet prve stopnje.

Snemanje regulatorja z jeklenke:

Preden snamemo regulator z jeklenke, je potrebno zapreti ventil jeklenke, izprazniti, izenačiti pritisk zraka v prvi stopnji, cevi in drugi stopnji s pritiskom okolja, na ta način, da pritisnemo gumb za praznjenje na drugi stopnji. Ko ločimo regulator od jeklenke, je potrebno paziti, da se ne zmoči filter (sinter filter), ki je na odprtini prve stopnje in je običajno narejen iz drobnih kovinskih delcev, ALI ZELO TANKE KOVINSKE NITKE. Večina regulatorjev ima v ta namen zaščito, ki jo takoj po tem ko ga ločimo od jeklenke, namestimo na svoje mesto. Nato praviloma regulator speremo pod tekočo, čisto, sladko vodo.

Vzdrževanje:

Pri spiranju regulatorja (druge stopnje) s sladko vodo moramo paziti, da ne stiskamo gumba za praznjenje, ker se lahko zgodi, da nam voda pride v cev in v prvo stopnjo, če le ta ni suha pa lahko to predstavlja določen problem, zmanjša sposobnost regulatorja. To se nam lahko zgodi tudi, če smo pred potopom pozabili odpreti ventil jeklenke. Po pranju je regulator potrebno osušiti, vendar ga v ta namen ne obešaj za cev, pusti ga ležati nekje v senci dokler se ne posuši, potem ga pospravi. Pri regulatorju je potrebno občasno preveriti cevi, preveriti je potrebno, če ni na njih kakšne razpoke. V ta namen je potrebno tudi delno odstraniti zaščite, ki so običajno na najbolj občutljivih mestih (stikih cevi z jeklenim delom, nastavkom prve ali druge stopnje). V kolikor je cev počena ali kakorkoli poškodovana, jo je potrebno zamenjati. V kolikor regulator izpušča zrak, je potrebno preveriti in zamenjati kakšno tesnilo (o-ring) v bližini uhajanja zraka, ali če spušča vodo v ustnik, je lahko le ta poškodovan počen ali slabo pritrjen.

Preveriti moramo tudi takoimenovani sinter filter (filter na prvi stopnji, ki je izdelan iz drobnih delcev kovine ALI ZELO TANKE KOVINSKE NITKE). Predvsem polagaj pozornost na njegovo obarvanost. Če je rdeč ali rjav lahko to pomeni, da imamo rjo v jeklenki, črn pomeni, da smo dobili oglje iz slabega kompresorja, bel ali modro zelen pomeni, da nam je prišla voda v prvo stopnjo.

Vsekakor pa je regulator kot tako imenovani life suport equipment oprema, ki potapljaču omogoča preživeti, del opreme, ki mu morate posvečati veliko pozornosti, ga pravilno vzdrževati, redno servisirati. OBVEZNO NAJ to naredijo pooblaščene, zato usposobljene osebe.

Ni dovolj, da regulator servisiramo samo enkrat letno. Servisirati ga moramo glede na uporabo, če se potapljamo, naj bo to še pogosteje. Zelo primerno je tudi, da pregled opravimo v servisu tudi pred vsakimi daljšim potapljaškim dopustom.

AIR 2 ali OCTOPUS:

Že dalj časa nam varnostna priporočila priporočajo dodatni regulator, Octopus (dodatna druga stopnja regulatorja s cevjo pritrjena na osnovno prvo stopnjo) ali AIR 2. Običajno se uporabniki odločajo med Octopus in AIR 2. Gleda odločitve o nabavi slednjih dveh se krešejo mnenja za in proti.

Pri AIR 2 se pojavi problem uporabe AIR 2 za dihanje pri dvigovanju, ko moraš istočano uravnavati tudi hitrost dvigovanja.

Pri uporabi AIR 2 je precej omejeno gibanje z glavo (kratka cev in povezava s kompenzatorjem). Odvisno je pač od dolžine gumijaste cevi, s katero je AIR 2 povezan s kompenzatorjem.

Pri dihanju v paru ni problemov, saj velja priporočilo, da partnerju ponudiš svoj primarni regulator, sam pa dihaš na AIR 2.

Pri Octopus in drugem regulatorju je pač problem dodatna oprema, cevi, ki nas lahko ovira, opleta okrog nas, tolče po pesku in koralah.

Kakšno drugo stopnjo kupiti za OCTOPUS:

Zelo primerno je, da tudi drugi regulator (OCTOPUS) ki ga želimo pritrditi na prvo stopnjo svojega regulatorja kupimo od istega proizvajalca, kot imamo regulator. Delovni pritiski prve stopnje so namreč običajno od proizvajalca do proizvajalca različni, kar gotovo vpliva na njegove karakteristike. V kolikor želimo imeti OCTOPUS in še inflator (kompenzator) priključen na isto prvo stopnjo, je potrebno, da je le ta zelo dobrih karakteristik. Pri nakupu OCTOPUSA moramo paziti, da bo ta pravilno obrnjen, odvisno s katere strani ga bomo uporabljali oziroma dajali partnerju. Med ne-uporabo ni dobro, da prosto visi in nam opleta. Pripnemo ga h kompenzatorju s sponko, ki jo je možno enostavno in hitro odpeti. Pripeta naj bo tako, da bo ustnik obrnjen navzdol, da ne bo prišlo do uhajanja zraka zaradi razlike v pritisku.

Kaj je bolje standardna druga stopnja »octopus« ali dodatna majhna jeklenka »poni jeklenka«:

Proizvajalci potapljaške opreme sproti dopolnjujejo ponudbo le te. Že kar nekaj časa je minilo, od kar so se prvi spomnili in izdelali majhno jeklenko, ki se polni s pomočjo kompresorja ali kar iz potapljaške jeklenke. Potapljači so jo poimenovali »poni«. Jeklenka ima integriran v ventil prvo stopnjo in drugo stopnjo - mikro air sistem ali pa samo ventil in regulator priklopimo z drugo stopnjo kot običajno .

Danes je to med potapljači ena od vročih tem debate. Kot je za novitete običajno pa njih uporabo ali ne-uporabo prinese čas. Skratka dejstva, prednosti in slabosti enega in drugega sistema (octopus ali poni) bodo odtehtale svoje.

Octopus je trenutno najbolj običajen dodatni priključek za zrak. Pritrjen je na prvo stopnjo regulatorja in je dokaj pripraven način, da deliš zrak iz jeklenke s svojim partnerjem. Partnerja morata ostati skupaj, kar je dobro, ker si tako tudi lažje pomagata, sodelujeta pri dvigovanju in v primeru težav. Ker je priključen na jeklenko, lahko z merilcem pritiska kontroliraš porabo in količino zraka, ki ga imaš na razpolago.

Octopus ni v celoti alternativni vir za dihanje. V primeru, da porabiš zrak iz jeklenke,ti ne pomaga nič. Pomaga nam samo v primeru napake na drugi stopnji, in je primer samo, kadar enemu od partnerjev zmanjka zraka in ga ima drugi še dovolj za oba.

Varianta za Octopus je tudi, da imaš integrirano drugo stopnjo v inflatorju (AIR II). To je bolj enostavno (manj dodatnih stvari), vendar od potapljača zahteva, da v primeru nuje zamenja regulator z AIR II in ponudi svojo drugo stopnjo regulatorja partnerju.

Poni ali mikro air je v bistvu popolnoma drug, dodaten vir zraka. V njej je okrog 2,7 m3 -30m3 zraka. Najmanjša po testih omogoča varen dvig iz 40m, seveda če ni dodatnih zapletov. Ker se zavedaš, da si omejen z dobavo zraka, lahko to povzroči dodatno porabo ali prekršek pri hitrosti dvigovanja. Ob tem do sedaj za ponije niso našli optimalnega načina pritrditve. Tiste, ki imajo tudi drugo stopnjo integrirano v ventil, je potrebno med dihanjem držati v roki. Te, ki nimajo svoje druge stopnje, imajo običajno tudi dosti več zraka,se običajno nosijo pritrjene nekje na jeklenki. Ker so večje je že dodaten problem na potovanju. Ker so negativno obtežene, je prav da tudi nekaj uteži odvzamemo iz pasu.

Vsekakor pa je jeklenka za dodatno hranjenje zraka primernejša in varnejša kot oktopus za globoke potope in šolo potapljanja.

Vibriranje regulatorja ob izdihovanju:

Včasih se zgodi, da regulator pri izdihovanju vibrira. To vibriranje običajno povzroča deflator, del, ki ga vstavljajo v novejše regulatorje z namenom, da bi potapljačem omogočili lažje dihanje. Vendar to ni takšno vibriranje, ki bi lahko motilo. Če je vibriranje res moteče, je lahko razlog tudi kje drugje. Regulator je potrebno odnesti v pregled v za-to usposobljen servis.

Kako zapakirati regulator:

Bodi prijazen z regulatorjem in instrumenti za potapljanje in le ti bodo prijazni s tabo. Vsekakor je najprimerneje, da ga zapakiramo v za-to primerno torbo, saj je ta prirejena za shranjevanje regulatorja. V kolikor pa torbe nimamo, je lahko primerno mesto, kjer zapakiramo regulator za potovanje:

• regulator zavijemo in ga položimo v rokav ali hlačnico obleke, tako da ga zavarujemo pred grobo manipulacijo s prtljago na letališču.
• zavit regulator lahko pospravimo v kompenzator, ga zaščitimo z trdim delom kompenzatorja (nahrbtnikom)
• pa ga zapakiramo v torbo, ki jo bomo imeli pri sebi v letalu.

Mokri in suhi regulator:

Regulator je narejen tako, da ne prepušča vode. Ko izdihnemo, gre zrak skozi izdišni ventil, ki je enosmerni ventil in zapre odprtino skozi katero izdihujemo, ko prenehamo izdihovati in tako zadrži prodiranje vode v regulator. Vendar lahko v določenih položajih (kadar plavamo z glavo navzdol) voda kljub temu prodre v regulator. To je neugodno za potapljača in takšne regulatorje v testih opisujejo, okarakterizirajo kot mokre regulatorje.

V letu 2002 je bil v ZDA izdelan eden največjih, najobširnejših testov regulatorjev nasploh. Izvedli so ga v ScubaLab. Primerjalni test je bil narejen na 69 regulatorjih. Regulatorji so bili v cenovnem razredu od 160 EUR do 1600 EUR. Dva od njih sta imela na testu tako slabe rezultate, da ju v končni tabeli testiranja niso niti objavili. Test je bil izveden v treh fazah:

LABORATORIJSKI TEST:

Testiranje je bilo narejeno na tako-imenovani Ventura napravi, kjer se regulatorji sestavljajo in testirajo če delujejo normalno. Istočasno so bili pregledani priročniki za uporabnike, ekipa je poskušala preveriti vse, kar je bilo mogoče, preizkusiti s suhim testom.

SIMULATOR TEST:

ta test je bil narejen na simulatorju dihanja ANSTI. Vsak regulator je bil testiran v treh dihalnih pogojih, v treh globinah. Približno 50 ur časa dihalne priprave je bilo potrebnih za izdelavo tega testa.

Namen testiranja na simulatorju ni bil izločevanje regulatorjev, temveč določiti strokovno širino, performanse delovanja v kontroliranem okolju. Test v simulatorju je bil pripravljen tako, da je regulator testiral v ekstremnih nekontroliranih pogojih. Vsak regulator je bil testiran v treh različnih dihalnih pogojih na treh različnih globinah. Simulator test nam da podatke kako težko, lahko regulator deluje v ekstremnih pogojih, tako pri nizkem pritisku, kot zelo visokem. Seveda obstaja še veliko drugih dejavnikov, ki jih dihalni avtomat ne more testirati in so odvisni od okolja, vode. Ne more nam povedati, če regulator »jeclja«, piska, spušča vodo (velikokrat je to napaka regulatorja, ko se potopimo z glavo navzdol), ali je tako tog (trd), da ga ni mogoče izprazniti vode,…..) . Podatki dihalnega avtomata so le polovica zgodbe, da dobimo celo zgodbo so morali upoštevati še ostali del zgodbe, subjektivne občutke, dognanja pri uporabi v vodi.

Test v simulatorju se je izvršil v treh dihalnih razmerjih poznanih kot RMV (Respiratory Minute Volumes – minutni resporatorni volumen, ki nam odgovori, koliko zraka lahko dihamo v eni minuti). Kot sem že zapisal so bila določena tri testna okolja:

• 37,5 RMV, to je volumen, ki je zelo blizu tistemu, ki ga dihajo fizično sposobni rekreativni potapljači, nekateri potapljači dihajo celo pod 22 RMV. Potapljači lahko v praksi z volumnom zraka 37,5 l vzdržijo tudi 5 minut, brez da postanejo opazno zadihani.. S tehničnega stališča, je to test, ki pokaže optimalno delovanje regulatorja, katerega krivulje je nato mogoče primerjati v ostalih dihalnih pogojih.
• 62,5 RMV, to je standarna poraba pri težkem delu, ki jo uporabljajo v evropskem standardu EN250 in prav-tako prva stopnja pri U.S. Navy's. Za rekreativne potapljače je to že zelo dobra sposobnost, zelo dober rekreativni potapljač je sposoben dihati v takšnji stopnji le 2 – 3 minute.
• 75 RMV, to je ekstremna stopnja za res zelo težko delo. Potapljač, ki je res v ekstremno dobri kondiciji lahko po takšnji stopnji diha okrog minute. Ta test se uporablja le v U.S. Navy. Le ugotavljanje rezervnih kapacitet regulatorja in možnosti dihanja v paru v ekstremnih pogojih, je bil vzrok, zakaj je bil izveden tudi test v teh pogojih.

MOKRI ALI TEST V VODI:

je bil izveden z 9 potapljači v tako-imenovanem kontroliranem okolju (bazen) in v realnem okolju (morju) v običajnih rekreacijskih pogojih potapljanja. V skupini testnih potapljačev so bili rekreativni in profesionalni potapljači. Testiranje je bilo opravljeno v dveh dneh v bazenu in dveh dneh v morju.

Potapljači, ki so testirali regulatorje, so jih testirali v okviru sledečih kriterijev:

• lahkotno dihanje - kako dobro dovaja zrak, kadar potapljač plava v normalni plavalni poziciji;
• motnje mehurčkov - če pogledamo bilanco delajo vsi regulatorji v določenih položajih motnje z mehurčki izdihanega zraka v določenem položaju: ko gledamo dol, gledamo naprej, pokonci pod kotom 45%, naravnost navzgor, … izdihani mehurčki pridejo v področje pogleda, v večji ali manjši količini, številu (mnenj ali več kot v povprečju);
• mokrost - v normalni plavalni poziciji ali regulator med zrakom dovaja tudi kaj vlage;
• lahkost praznjenja - kako lahko je odvesti vodo iz dihalne komore s pritiskom na membrano, kako suh je po praznjenju, kako močno je potrebno pritisniti na membrano ali izpihati vodo;
• nastavitve - če ima regulator nastavitve, ki jih lahko kontrolira, uporablja potapljač, kako lahko se najdejo (gumbi) in uporabijo (nastavijo). Ali dejansko opravljajo v navodilih zapisano funkcijo in v smiselnem, zadovoljivem obsegu;
• različni položaji - če se potapljač nahaja v različnih pozicijah, z glavo navzdol, navzgor, na-stran, … . Kako je učinkovito dihanje? Ali je težje, lažje? Bolj mokro ali suho;
• komfort - udobnost ustnika, trdota, mehkoba. Obtežitev druge stopnje, ali jo čutimo v ustih.

Za uspešen test so vedno potrebni laboratorjijski podatki in subjektivni podatki v vodi. Z dihalnim strojem na primer ni mogoče preizkusiti uporabnost regulatorja v različnih položajih telesa (spuščanje vode, delovanje, …. ).

Po končanem testu so bili potrebni tedni dela, da so pridobljene podatke razvrstili v tabele, jih primerjali med sabo in analizirali rezultate. Opravljeno je bilo resnično veliko, obsežno delo, ki je bilo tudi zelo drago. Toda vse to se bo poplačalo, saj nam bo nam omogočeno izbrati pravi regulator (del potapljaške opreme od katere je odvisno življenje potapljača).

Odgovor na vprašanje, če je cena regulatorja odvisna od njegove sposobnosti je: » ni pravilo«. Zelo veliko pozornost moramo posvetiti našemu osebnemu načinu potapljanja. Če se potapljamo priložnostno ter sebe ter svoje opremo ne izpostavljamo limitom, postavljenim za rekreativno potapljanje, ne potrebujemo regulatorja visokih performans. Obratno velja, če se izpostavljamo tem limitom, če se potapljamo globoko, če smo učitelji potapljanja. Takrat je dobro, da si nabavimo regulator, ki ima še nekaj dodatnih/rezervnih kapacitet. Če primerjamo izbiro regulatorja z izbiro avtomobila: za nakupovanje ne potrebujemo avtomobila s pogonom na 4 kolesa, ni pa dobro, da se s takšnim avtomobilom napotimo na off-road vožnjo.

Sedaj pa še o rezultatih:

Pri regulatorjih nižjega cenovnega razreda so se najbolje odrezali (do 300 USA $):

• SCUBAPRO MK2 +/R190 s pripombo: slabo označen gumb za nastavitve
• MARES MR 12 Axis s pripombo: nadpovprečno motenje mehurčkov
• MARES MR 12 Proton s pripombo: slabo odvajanje, nadpovprečno motenje mehurčkov
• AQUA LUNG Titan, s pripombo: da je nekoliko moker in gumb za nastavitve ni jasno označen
• INTERNATIONAL DIVERS Seaira Spirit Flowby, s pripombo: ima slaba novodila za uporabnika in slabo odvajanje
• IST Sports Proline R10 s pripombo:slabo odvajanje, brez navodil za uporabnika, moker v neobičajnih položajih
• IST Sports Proline R20 s pripombo: slabo odvajanje, nima navodil za uporabnika

Pri regulatorjih srednjega cenovnega razreda so se najbolje odrezali (Med 300 in 400 USA $):

• SCUBAPRO MK2+/R380 brez pripomb
• SCUBAPRO MK16+/R380 brez pripomb
• APEKS AT20 s pripombo: slabo označen gumb za nastavitve, izhod za HP ni označen
• AQUA LUNG Titan LX brez pripomb
• ATOMIC AQUATICS ZI brez pripomb
• GENESIS SCUBA Atlas s pripombo: slabo označen gumb za nastavitve
• OCEANIC Gamma 2 CDX s pripombo: slabo označen gumb za nastavitve, nadpovprečno motenje mehurčkov

Pri regulatorjih višjega cenovnega razreda so se najbolje odrezali (nad 400 USA $):

• SCUBAPRO MK25T/S600T brez pripomb
• SCUBAPRO MK25/S550 brez pripomb
• SCUBAPRO MK16/S550 brez pripomb
• AQUA LUNG Legend brez pripomb
• AQUA LUNG Legend LX brez pripomb
• ATOMIC AQUATICS M1 brez pripomb
• ATOMIC AQUATICS T1X brez pripomb

Zapisani so le regulatorji, ki so dobili oceno, oznako »PO IZBORU TESTA«.

Teste regulatorjev spremljam že vrsto let, značilnost, moje opažanje ob tem zadnjem v primerjavi s prejšnjimi je: res velik obseg regulatorjev in predvsem večje število nam bolj poznanih regulatorjev SCUBAPRO in MARES, pri čemer se je najbolje odrezal prav SCUBAPRO. Zanimivo je tudi to, da v Evropi tako opevanih ameriških regulatorjev DACOR ni med izborom najboljših, čeprav so bili tudi testirani.

In še beseda dve o najboljših, pri nas najbolj znanih in najpogosteje uporabnih regulatorjev proizvajalcev SCUBAPRO in MARES.

MARES MR 12 AXIS & PROTON:

Za oba regulatorja je značilno lahko dihanje in suhost v vseh položajih in dobro balansirana prva stopnja. Razlikujeta se po drugi stopnji pri čemer je druga stopnja Axis malo večja, lažje se uporablja gumb za nastavljanje in ima daljše ohišje, na katerega je pritrjen običajen ustnik. Proton ima manjšo drugo stopnjo, malo bolj stilizirano in zaščiteno membrano, kar je pozitivno pri plavanju proti toku, ohišje je nežnejše in ustnik ima podaljšan ugriz, ki mu da dodaten komfort pri uporabi.

SCUBAPRO MK2+/R190:

Gumb za nastavitve deluje v skladu z navodili. Ta regulator je dosegel največ točk pri uporabnikih/potapljačih, ki so testirali v nižjem cenovnem razredu, z najboljšimi ocenami pri lahkotnosti dihanja, suhosti in komfortu. Relativno veliko drugo stopnjo je mogoče z lahkoto držati v ustih z ustnikom, ki je bil prav tako med najboljšimi. Knjižica za uporabo je ena najboljših, vsebuje veliko dobrih podatkov, informacij, ki se nanašajo na regulator na splošno.

SCUBAPRO MK2+/R380:

S skoraj idealno oceno na simulatorju s povprečno oceno v vodi za lahkoto dihanja, suhostjo, praznjenja in komfortnosti, je ta regulator na vrhu skupine po performansah pri najnižji ceni v skupini.

Njegova druga stopnja R380 je precej manjša in lažja od R190. Je zelo udoben ragulator, z dobrimi performansami v vseh položajih. Je med glasnejšimi pri dihanju. Gumb za nastavljanje je hitro vidljiv in z lahkoto se uporablja.

SCUBAPRO MK16/R380

Od prejšnjega se razlikuje po prvi stopnji. Scubaprojeva diafragma MK16/R380 je primernejši za zelo težke pogoje. Prva stopnja ima dva izhoda z visokim pretokom pod nizkim pritiskom in dva običajna izhoda za nizek pritisk z namenom da povečuje dovod zraka. V vodi je regulator lahek in udoben predvsem po zahvali posebnega ustnika (t.i.:Safe-grip).

SCUBAPRO MK16/S550:

Najcenejši v najdražji skupini. Z lahkoto se nastavlja, je najbolj prilagodljiv za težja okolja kot ostali Scubapro regulatorji. Njegovo prvo stopnjo MK16 smo opisali že pri prejšnjem modelu. Na njo je pritrjena lahka, pnevmatično uravnotežena druga stopnja, ki daje izjemne rezultate na simulatorju.

Prav-tako je zelo visoko, skoraj pri vrhu pri perfomansah v vodi. Zelo dobre dihalne karakteristike v vseh položajih, je suh in zelo učinkovit pri rahlem pritisku na vzvod membrane. Njegov ustnik je eden najudobnejših po izjavah testnih potapljačev. Pozicija gumba za nastavitve je hitro opazna in enostavna za uporabo.

SCUBAPRO MK25/S550:

Z združitvijo MK25 Scubapro prve stopnje in pnevmatično balansirane S550 druge stopnje je SCUBAPRO naredil regulator z ODLIČNIMI sposobnostmi na dihalnem simulatorju. V vodi je dokaj suh v vseh pozicijah. Prav-tako daje zelo dobre sposobnosti dihanja v vseh plavalnih pozicijah, vendar lahko slabše rezultate daje v neobičajnih situacijah kot ostali Scubapro regulatorji. Ustnik je zelo dober in pripomore k varnejši uporabi druge stopnje.

SCUBAPRO MK25T/S600T:

Prva stopnja MK25T je super lahka, narejena iz titana, prav-tako notranje komponente. Tok zraka je balansiran skozi ventil z »združenim ventilom« (nerjavečim deblom in glavo iz tehnopolimera). To je edini ventil, ki ima od zunaj balansirano prvo stopnjo (kot na primer nekatere prve stopnje z diafragmo). Karakteristike MK 25 normalne izvedbe so enake. Druga stopnja S600T je identična S600 le da ima »okrasni« obroč iz titana.

MK25T/S600T je regulator z najboljšim seštevkom točk na simulatorju in na vrhu vseh subjektivnih ocen testnih potapljačev. Pod vodo regulator omogoča izredno dobro dihanje v vseh pozicijah, je suh, in proizvaja manj kot povprečno motenje z mehurčki. Zelo lahko ga je izprazniti vode, in obe prilagoditvi sta učinkoviti. To je najboljši regulator v najvišjem cenovnem razredu.

Srestavil: Andrej Furman, 2002
delno povzeto po ScubaDiver, spletni straneh Scubalab, Scuba diver, DAN, … .